Laparoskopija je metoda, pri kateri s pomočjo posebne kamere (laparoskop) pregledamo notranjost trebušne votline, še posebej natančno pa si ogledamo rodila (slika 2). Govorimo o diagnostični laparoskopiji.
Če ob tem ugotovimo nepravilnosti, jih lahko z operativnimi laparoskopskimi metodami odpravimo. V takem primeru govorimo o operativni laparoskopiji, ki nam omogoča v primerjavi s klasičnimi operativnimi metodami manj invaziven pristop.
Kdaj se odločimo za izvedbo diagnostične laparoskopije?
Za diagnostično laparoskopijo se odločimo pri:
- ugotavljanju vzrokov za neplodnost,
- ugotavljanju vzrokov za nepojasnjene bolečine v trebušni votlini in
- sumu na določene nepravilnosti pri ginekološkem pregledu in /ali ultrazvoku rodil.
Gre za najzanesljivejšo diagnostično metodo za potrditev ali izključitev suma postavljenega z drugimi metodami ali pri ugotavljanju vzrokov, ki jih z drugimi metodami nismo uspeli ugotoviti.
Kdaj se odločamo za izvedbo operativne laparoskopije (indikacije)?
Za operativno laparoskopijo se odločamo pri:
- cistah na jajčnikih,
- sindromu policističnih jajčnikov,
- miomih,
- neprehodnih jajcevodih,
- endometriozi,
- in ostali patologiji.
Z laparoskopskim pristopom lahko delamo ostale ginekološke posege kot npr.: odstranitev maternice (histerektomija), sterilizacija jajcevodov, operacija zunajmaternične nosečnosti… Z napredkom tehnologije lahko z laparoskopskim pristopom izvedemo večino (do 80% ) klasičnih ginekoloških posegov.
Kako jo izvajamo?
Laparoskopija se izvaja v splošni anesteziji, kar pomeni, da med operacijo spite in ne čutite ničesar. Najprej napihnemo trebušno votlino s plinom CO2 s pomočjo posebne igle (t.i. Veresove igle) skozi 0,5 – 1 cm velik rez. Prvi rez naredimo večinoma v popku,
ob posebnih primerih tudi kje drugje na trebuhu. Ob tem se črevesje odmakne od trebušne stene, kar nam omogoči nadaljnje varne postopke. Skozi isti rez vstavimo v trebušno votlino laparoskop (posebno kamero), s katerim pregledamo notranjost trebušne votline. Nato v spodnjem delu trebuha uvedemo več instrumentov skozi manjše (0,5 – 1cm) reze, njihovo število je odvisno od zahtevnosti posega (slika 2). V primeru diagnostične laparoskopije nam večinoma zadostuje dodaten 5 milimetrski vbod, ki ga naredimo v trebušni steni nad sramnico.
Notranjost trebušne votline si prikažemo v celoti, posebej natančno si pogledamo rodila: maternico, jajcevode, jajčnike in ostale bližnje strukture. Pri neplodni ženski preverimo prehodnost jajcevodov z barvilom metilenskim modrilom, ki ga vbrizgamo skozi kanal materničnega vratu. Če ugotovimo nepravilnosti (npr. miome na maternici, ciste na jajčniku, endometriozo, neprehodne jajcevode…), jih z operativnimi laparoskopskimi tehnikami odpravimo.
Redkokdaj se zgodi, da operacije ne moremo izvesti laparoskopsko. Tedaj se odločimo za operiranki varnejši način operiranja, pri katerem prerežemo trebušno steno in operiramo po klasičnih metodah.
Priporočene povezave:
