POTEK

1. Spodbujanje jajčnikov s hormoni

Postopek zunajtelesne oploditve začnemo s spodbujanjem jajčnikov s hormoni hipofize (gonadotropini) z vsakodnevnimi injekcijami. S hormoni gonadotropini dosežemo rast in razvoj več foliklov hkrati in zrelost večih jajčnih celic (za razliko od spontanega ciklusa, ko raste in dozori ena sama celica). Obstaja več različnih protokolov za spodbujanje jajčnikov. Odmerek hormonov in vrsto protokola določi ginekolog, ki skrbi za postopek zunajtelesne oploditve ob upoštevanju predhodnjih izvidov in postopkov. Čezmerno odmerjanje hormonov lahko izzove hiperstimulacijo (pri 2-10% žensk). Le-ta je nevarnejša pri ženskah s sindromom policističnih jajčnikov (PCOS) in pri mladih, suhih ženskah.

2. Ultrazvočna kontrola rasti foliklov in 3. Zorenje jajčnih celic – stop injekcija

Z rednimi vaginalnimi ultrazvočnimi pregledi ugotavljamo število in rast foliklov, v katerih rastejo jajčne celice, ter ocenjujemo debelino maternične sluznice. Ko dosežejo rastoči folikli optimalno velikost, prejme ženska t.i. »stop injekcijo«, ki izzove dokončno dozorevanje jajčnih celic.

 

4. Ultrazvočno vodena punkcija jajčnikov & oddaja semena

Drugi dan po “stop injekciji” opravimo aspiracijo foliklov, s katero pridobimo jajčne celice. Vaš partner odda seme na ta dan.

 

5. Priprava jajčnih celic in semena v laboratoriju, oploditev in gojenje zarodkov

Tekočino, v kateri plavajo jajčne celice, prenesemo v epruvetah v laboratorij. V laboratoriju iz foliklove tekočine izoliramo jajčne celice (slika1), jih speremo z gojiščem in shranimo v inkubatorju. V inkubatorju vladajo podobni pogoji kot v telesu: 37 st. C, tema, vlaga in atmosfera s 6% CO2. Med tem časom v sosednjem prostoru partner odda seme, ki ga pregledamo in pripravimo za oploditev. Seme je različne kakovosti, zato ga najprej pregledamo in se odločimo za način priprave. Preprostejši način priprave semena je metoda swim up. Pri tej metodi v vzorec semena dodamo gojišče. Po približno 30-ih minutah najboljše semenčice priplavajo na vrh. Če gre za seme slabše kakovosti in bi priplavalo premalo semenčic, seme pripravimo s centrifugiranjem. Pripravljene semenčice potem kutiviramo z jajčno celico (klasična metoda zunajtelesne oploditve - in vitro fertilizacija – IVF) ali pa jih uporabimo za oploditev z metodo neposrednega vnosa semenčice v jajčno celico.

 

Metoda ICSI ali metodo neposrednega vnosa semenčice v jajčno celico je ena najpomembnejših metod za zdravljenje moške neplodnosti. Izvajamo jo pri moških, ki imajo slabo kakovost semena (malo spermijev, slabo gibljive spermije, spermije spremenjene oblike ali celo spermije, ki jih dobimo v testisu pri tistih moških, ki nimajo spermijev v izlivu). V tem primeru v laboratoriju za oploditev z biomedicinsko pomočjo pod posebnim invertnim mikroskopom v vsako jajčno celico vstavimo en spermij. Tako oplojene jajčne celice potem v gojišču za gojenje jajčnih celic inkubiramo v inkubatorju, tako kot ostale jajčne celice po klasičnem IVF-u.

 

Predstavili bi trenutno najnovejšo metodo IMSI, ki nam omogoča, da pred izvedbo metode ICSI pogledamo glave spermijev pri večji, 6000-kratni povečavi. Tako si prikažemo na glavah spermijev strukture, t.i. vakuole, ki jih doslej nismo videli pri 200 do 400-kratni povečavi  (slika 2). Raziskave kažejo, da spermiji z vakuolami v nižjih odstotkih oplodijo jajčne celice v primerjavi z semenčicami brez vakuol, vplivajo pa tudi na zarodke in nižajo možnost zanositve pri partnericah moških z najtežjimi oblikami neplodnosti. Gre za metodo, ki je trenutno še v raziskavi, vendar domnevamo, da bo izboljšala klinične rezultate metode ICSI pri najtežjih oblikah moške neplodnosti.

 

Sledi kultivacija tako pripravljenih jajčnih celic na posebnem gojišču v inkubatorju. Naslednje jutro pregledamo vse jajčne celice. 18 do 20 ur po oploditvi opazujemo, ali je prišlo do oploditve ali ne. Izločimo neoplojene, nepravilno oplojene ali degenerirane jajčne celice in v drugo gojišče prenesemo samo oplojene jajčne celice, pri katerih sta vidni 2 jedri (slika 3). Po 48-ih urah se razvije od 2 do 6 celični zarodek. Take zarodke pregledamo, ocenimo, fotografiramo ali skiciramo in jih prenesemo v novo gojišče za podaljšano gojenje, lahko pa jih že prenesemo v maternico. Četrti dan se razvije približno 16 celični zarodek, ki ga imenujemo morula. Peti dan se razvije blastocista. Blastocista ima votlinico, notranji skupek celic, iz katerih se razvije zarodek, in zunanjo plast celic, iz katerih se razvije posteljica. Podaljšano gojenje zarodkov do razvojne stopnje blastociste nam je omogočilo, da prenašamo v maternico samo kvalitetne zarodka in se s tem izognemo mnogoplodnim nosečnostim in zapletom v nosečnosti in pri porodu.

 

 

 

6. Prenos zarodka v maternico

Če se celice pravilno oplodijo in razvijajo, prenesemo v maternico po največ dva zarodka hkrati. Od leta 2008 prenašamo v maternico po en zarodek dobre kakovosti v prvih dveh postopkih oplodive z biomedicinsko pomočjo pri ženskah do 35. leta starosti. Prenos zarodka se lahko opravi drugi, tretji ali peti dan po punkciji jajčnika. Vsi zarodki se ne razvijajo z enako dinamiko, kar pa ni odločujoče za končni rezultat, saj se nadaljne delitve odvijajo v maternici.

Na dan prenosa zarodka mora biti prisoten z vami tudi vaš partner.

Če v postopku pridobimo več kot dva zarodka, lahko nadštevilne zarodke zamrznemo. Odmrznjene zarodke prenesemo kasneje v maternico v spontanem ali blago spodbujenem ciklusu. S tem se poveča možnost za nosečnost po enem postopku oziroma po eni punkciji.

 

7. Podpora lutealne faze
Rumeno telesce (ali več rumenih telesc po postopku spodbujanja ovulacije) proizvaja hormon progestagen, ki je potreben za pripravo sluznice maternice za vgnezditev zarodka. Po punkciji večih jajčnih celic je delovanje rumenega telesca pogosto nezadostna, zato z dodajanjem hormona progesterona v obliki vaginalet podpremo delovanje rumenega telesca. Progesteron je hormon, ki vzdržuje nosečnost in nima stranskih učinkov na plod. Z dajanjem začnemo dan po punkciji in nadaljujemo naslednjih 14 dni ali do menstruacije.

 

Priporočene povezave: